Delo Oglaševalskega razsodišča v letu 2024
Ključno vodilo dela Oglaševalskega razsodišča v letu 2024 je bilo ohranjanje visoke ravni zaupanja v strokovnost, etičnost in učinkovitost samoregulacije oglaševanja v Sloveniji. Med trendi, ki so zaznamovali preteklo leto na področju dela Oglaševalskega razsodišča, izstopajo vse kompleksnejše vloge strank v pritožbenih postopkih in intenzivnejše sodelovanje s pristojnimi inšpektorati, zlasti na področju urejanja problematike oglaševanja prehranskih dopolnil, zdravil in medicinskih pripomočkov. Preteklo leto je zaznamovalo tudi odločanje o pritožbah zaradi marketinga iz zasede in prvi primer odločanja o oglasih, ki so ustvarjeni s pomočjo umetne inteligence.
V 2024 je Oglaševalsko razsodišče na desetih sejah odločalo o 11 pritožbah, 4 ugovorih na razsodbo in podalo 6 mnenj. Razmerje števila pritožb, ki so jih na Oglaševalsko razsodišče naslovili potrošniki in primerov, ko je bil vlagatelj pravna oseba, je bilo uravnoteženo. V primerih sedmih utemeljenih pritožb je Oglaševalsko razsodišče v večini primerov prepoznalo elemente zavajajočega oglaševanja (kršitev določil 3. člena SOK – poštenost, 4. člena SOK – resničnost in 5. člena SOK - dokazljivost). Razsodišče je letu 2024 pogosto obravnavalo tudi kršitev načela dostojnosti iz 2. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa. Stranke v postopku so zoper štiri razsodbe razsodišča vložile ugovore, ki jih je razsodišče zavrnilo kot neutemeljene in potrdilo prvotne razsodbe.
Število podanih mnenj o oglaševanju pred njegovo objavo je bilo tudi v letu 2024 razmeroma nizko, zato Oglaševalsko razsodišče ponavlja poziv, da se institut mnenja o skladnosti oglaševanja z določili Slovenskega oglaševalskega kodeksa pred objavo uporabi pogosteje. V letu 2024 je Tržni inšpektorat na Oglaševalsko razsodišče naslovil nekaj prošenj za mnenje Oglaševalskega razsodišča o že objavljenem oglaševanju, ki so se dotikale predvsem tematike domnevno zavajajočega in nedostojnega oglaševanja.
Oglaševalsko razsodišče je v preteklem letu obravnavalo prvi primer pritožbe zaradi oglaševanja, ustvarjenega s pomočjo umetne inteligence. V obravnavanem primeru (razsodba št. 410/2024) sicer ni ugotovilo kršitev SOK, vendar pa je ob tem poudarilo, da se zaveda pomena regulacije uporabe sistemov umetne inteligence tudi na področju oglaševanja in širšem področju komuniciranja, saj je pričakovati, da bo tovrstnih oglaševalskih praks v prihodnje vedno več, pri čemer bo ključno vodilo zagotavljanje transperentnosti uporabe UI v razmerju do potrošnikov.
Na področju marketinga iz zasede (ambush marketing) je Oglaševalsko razsodišče v razsodbi št. 414/2024 poudarilo, da gre v predmetni zadevi za kompleksno vprašanje spoštovanja določil Slovenskega oglaševalskega kodeksa. Oglaševalsko razsodišče v času večjih športnih prireditev v Republiki Sloveniji in tujini opaža velik porast oglaševanja, ki lahko predstavljajo kršitev določb Slovenskega oglaševalskega kodeksa, zlasti v luči izkoriščanja zaupanja potrošnikov in ustvarjanja zmede na trgu glede dejanske vloge oglaševalcev pri podpori organizacije športnih prireditev. Takšno ravnanje, kadar to krši določbe SOK, po mnenju Oglaševalskega razsodišča vpliva na odločitve oglaševalcev, da z organizatorji športnih (in drugih) prireditev sklenejo sponzorske in oglaševalske pogodbe, ki jim omogočajo zakonito in transparentno uporabo podob in oglaševalskih elementov, povezanih s posameznim dogodkom.
Razsodišče kot posebej pomembno ponovno izpostavlja potrebo po doslednem označevanju oglaševalskih vsebin, ne glede na medij in način objave. Pri tem Oglaševalsko razsodišče ohranja striktno in jasno stališče, ki ne omogoča odstopanja od pravil, zapisanih v SOK: oglaševanje mora biti že na prvi pogled prepoznavno kot oglaševanje. Biti mora jasno in prepoznavno ločeno od redakcijskih vesti, komentarjev in drugih rubrik oz. oddaj in se nanje v nadaljevanju ne sme sklicevati, ne glede na medij, v katerem je objavljeno.
Leto 2025 zaznamuje zadnje leto mandata trenutnega senata Oglaševalskega razsodišča. Večina članov senata odloča že v drugem mandatu, odločanje o pritožbah in drugih vlogah strank v postopkih pa zaznamuje visoka raven prizadevnosti in strokovnosti in poglobljen pristop vseh članov senata do obravnavanih primerov, za kar gre vsem članom Oglaševalskega razsodišča izjemna zahvala. Naše izkušnje se bodo odrazile tudi v določbah prenovljenega Slovenskega oglaševalskega kodeksa, ki je v sklepni fazi in ki bo zlasti senatom Oglaševalskega razsodišča v naslednjih mandatih omogočil še kakovostnejše odločanje o vse kompleksnejših primerih etičnega ravnanja v modernem oglaševanju.
Jaka Repanšek, Predsednik Oglaševalskega razsodišča