NOV MEDIJSKI ZAKON V FINIŠU SPREJEMANJA
Slovenija je tik pred sprejetjem novega zakona o medijih – zakona, ki bo nadomestil več kot dve desetletji star pravni okvir in prinesel pomembne posodobitve v medijski prostor. Kljub številnim poskusom v preteklosti nobena različica predloga ni napredovala tako daleč v zakonodajnem postopku kot tokrat. Če bo šlo vse po načrtu, bo zakon sprejet v maju in začel veljati junija.
Kje smo zdaj?
Po mesecih intenzivnih razprav, javnih pripomb in več kot 50 amandmajih je predlog zakona zdaj v fazi druge obravnave v Državnem zboru. To pomeni razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih, kar je ključno za oblikovanje končne različice zakona. V maju sledi še tretje branje, ko naj bi poslanci zakon potrjevali v celoti.
V kolikor bo zakon potrjen tudi v tej fazi, gre nato še skozi morebitni veto v Državnem svetu – kar pa je malo verjetno, saj je njegova komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino zakon podprla. Zakon naj bi začel veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu – torej predvidoma v začetku junija.
Glavne spremembe med zakonodajnim postopkom
Kljub številnim amandmajem so se ohranile ključne usmeritve zakona. Koalicija je sledila predvsem mnenju Zakonodajno-pravne službe DZ in popravila določbe, kjer je bilo to nujno. Med pomembnejšimi spremembami izpostavljamo:
- Presoja medijske koncentracije: Prvotno predvideno pristojnost AKOS-a za presojo koncentracije je prevzela Agencija za varstvo konkurence (AVK), kar naj bi zagotovilo večjo neodvisnost in preprečilo koncentracijo prevelike moči v eni instituciji.
- Nova definicija spletnih vplivnežev: V zakon so vključili jasnejšo opredelitev – vplivneži so tisti, ki periodično objavljajo vsebine in imajo vsaj 10.000 sledilcev na eni od velikih platform. Vpis v razvid medijev zanje ni potreben.
- Finančna pomoč medijem: V zakonu je zdaj jasno zapisano, da bodo pomoči večletne, pri sofinanciranju tiskanih medijev pa bodo vključeni tudi stroški plač novinarjev in drugih ustvarjalcev programskih vsebin.
- Sprememba pri kriterijih za digitalne medije: Do pomoči bodo lahko upravičeni tudi digitalni mediji, ki občasno izdajajo tiskano različico.
- Must-carry obveznost: Operaterji po novem ne bodo dolžni brezplačno prenašati programov posebnega pomena, če ti od njih zahtevajo plačilo avtorskih pravic.
Prispevek Slovenskega združenja medijev
V Slovenskem združenju medijev smo tekom postopka vložili več pripomb in predlogov. Med sprejetimi izpostavljamo:
- Omogočanje pridobivanja informacij ne le medijem iz slovenskega razvida, temveč tudi vsem iz držav članic EU, vpisanim v ustrezen register.
- Črtanje določbe, ki je omejevala državno pomoč za tiskane medije zgolj na stroške dostave ob dnevih, ko je ta dražja (npr. ob nedeljah ali praznikih). Po novem bo pomoč mogoče uveljavljati tudi za redne stroške dostave, kar pomeni pomembno razbremenitev za tiskane medije.
- Dodatno jasnost in odpravo možnosti za diskriminacijo pri državnem oglaševanju.
- Črtanje 41. člena, ki je vključeval določilo o nezdružljivosti opravljanja oglaševalske in medijske dejavnosti.
Čeprav zakon ni popoln in bo implementacija zahtevala dodatna pojasnila ter usmeritve, ocenjujemo, da predstavlja pomemben korak naprej. V Slovenskem združenju medijev podpiramo njegovo sprejetje, saj uvaja rešitve, ki bodo omogočile bolj sodobno, pregledno in pravično urejanje ključnih področij delovanja medijev v Sloveniji.
Avtor besedila je ALEŠ CIPOT, predsednik Slovenskega združenja medijev