Utemeljeno
RAZSODBA OGLAŠEVALSKEGA RAZSODIŠČA ŠT. 417 / 6. 9. 2024

sep.

2024

RAZSODBA OGLAŠEVALSKEGA RAZSODIŠČA ŠT. 417 / 6. 9. 2024

POVZETEK PRITOŽBE

Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo družbe Generali zavarovalnica d. d. zoper oglaševanje Društva slovenske avtostroke (DSA). Pritožnik meni, da oglaševalec s svojim oglaševanjem krši člene 1. zakonitost, 3. poštenost, 4. resničnost, 5. dokazljivost, 7. odgovornost do družbe in posameznikov 9. dobro ime in 10. omalovaževanje Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK).

Vlagatelj je pritožbo utemeljil kot sledi:

Društvo SDA v oglaševanih vsebinah podaja subjektivne sodbe, ki so neresnične, nepoštene, nedokazljive ter škodijo ugledu in dobremu imenu Generali zavarovalnice d. d. Društvo SDA v vsebinah zlorablja zaupanje potrošnikov t. j. strank Generali zavarovalnice d. d. in posledično avtoservisov oziroma izkorišča njihovo pomanjkljivo poznavanje področja in jih zavaja. Nenazadnje društvo SDA v svojih oglasih neupravičeno uporablja in navaja ime ter nepošteno in neobjektivno napada Generali zavarovalnico d. d. Pri tem, da društvo SDA v javnih objavah in izjavah v medijih omenja nezadovoljstvo s sodelovanjem in težave z več zavarovalnicami, je oglaševalska orodja, objave na družbenih omrežjih in panoje usmeril le v Generali zavarovalnico d. d.
Društvo SDA v sponzorirani objavi na platformi Meta med drugim trdi, da »so se člani Slovenskega društva avtostroke (SDA) odločili za množično odpoved pogodb in stavko proti tej zavarovalnici«. Omenjajo številko 150 avtoservisov, ki naj bi sodelovali v t. i. bojkotu. Trditev ni resnična in ni podprta z nobenim dokazom, nasprotno: med vsemi strankami Generali zavarovalnice d. d., ki so od začetka t. i. bojkota potrebovala popravilo poškodovanega vozila, je bilo do dne 31. 7. 2024 10 zavrnitev naših strank. Vse smo preusmerili na naše pogodbene partnerje, ki jih imamo po Sloveniji več kot 350. Popravilo je bilo opravljeno v času, ki ga posamezno popravilo zahteva običajno, ter kakovostno, tako kot to narekuje stroka. Zaradi t. i. bojkota nekaterih avto serviserjev naši zavarovanci niso in ne bodo utrpeli nikakršnih dodatnih stroškov.
V Generali zavarovalnici d. d. iz poslovnih korespondenc in drugih razpoložljivih virov izhaja, da do množične odpovedi pogodb ni prišlo. V Generali zavarovalnici d. d. imamo sklenjene pogodbe o sodelovanju z več kot 350 avtokleparji, avtoličarji in avto hišami z vse Slovenije. Z njimi sodelujemo transparentno, cene storitev pa v individualnih pogajanjih dvostransko usklajujemo. Po javno dostopnih podatkih je v društvo SDA vključenih le okrog 150 avtoservisnih delavnic.
Neresničen je tudi napis na grafiki v sponzorirani objavi na platformi Meta, ki sporoča, da zavarovalnica Generali izvaja diktaturo. Generali zavarovalnica d. d. deluje zakonito in skladno s pravili in poslovnimi standardi, ki sami po sebi ne omogočajo nikakršne diktature. Trditev društva SDA ni resnična niti dokazljiva in škodi ugledu ter dobremu imenu Generali zavarovalnice d. d. ter zavaja posameznike in družbo. Uporabljena trditev je tudi usmerjena v nepošten in neobjektiven napad na blagovno znamko Generali. V Generali zavarovalnici d. d. s svojimi partnerji sodelujemo transparentno, cene storitev pa v individualnih pogajanjih dvostransko usklajujemo. Ob tem je potrebno tudi poudariti, da bi v Generali zavarovalnici d. d vsako morebitno izraženo željo po prekinitvi pogodbe s strani avto serviserjev spoštovali, a do tovrstnih predlogov ni prišlo. Nasprotno, v času t. i. bojkota je zavarovalnici 6 novih serviserjev podalo samoiniciativne predloge za sodelovanje, z vsemi so bile pogodbe že sklenjene.
Generali zavarovalnica d. d. je proti sponzorirani objavi in uporabljeni grafiki na platformi Meta (Facebooku) podala prijavo. Prijava je bila s strani Meta (Facebook) odobrena, objava pa umaknjena.
Društvo SDA zavaja tudi s trditvijo, umeščeno na oglasne panoje, ki se glasi »Konec diktature zavarovalnice Generali. Delavnice ne bodo popravljale vozil zavarovanih pri zavarovalnici Generali.« Trditev društva SDA ni resnična niti dokazljiva in škodi ugledu ter dobremu imenu Generali zavarovalnice d. d. Prav tako so bili vsi zavarovanci Generali zavarovalnice d. d. v obdobju od začetka t. i. bojkota Generali zavarovalnice d. d. s strani članov društva SDA do datuma nastanka tega dokumenta, deležni vseh storitev poprave škode na avtomobilih.
Objava na Facebook strani društva SDA iz dne 15. 7. 2024 z naslovom 'Stavka proti zavarovalnici Generali', vsebuje in razširja neresnične informacije in navedenih trditev, ki so nepoštene ter škodijo ugledu in dobremu imenu Generali zavarovalnice d. d. ne podkrepi z nikakršnimi dokazi. Ob tem gre tudi za načrtno zavajanje javnosti in zavarovancev. Zaradi deljenja objave s strani članov društva SDA, ki je bilo glede na dokazila, ki smo jih prejeli v Generali zavarovalnici d. d., spodbujano, je objava postala bolj vidna.
Generali zavarovalnica d. d. zato Oglaševalskemu razsodišču predlaga, da pritožbo spozna za utemeljeno in kršitelja – društvo SDA nemudoma javno pozove k prenehanju objavljanja zgoraj navedenih oglaševalskih sporočil, saj kršitev SOK po mnenju Generali zavarovalnice d. d. ni mogoče odpraviti drugače kot s prenehanjem oglaševanja. Oglaševalcu – društvu SDA naj se naloži, da o prenehanju objavljanja spornih oglaševalskih obvestil nemudoma obvesti tudi vse medije, kjer se takšno oglaševanje pojavlja.

POVZETEK ODGOVORA OGLAŠEVALCA

Oglaševalec je odgovor na pritožbo utemeljil kot sledi:

Dopis Generali zavarovalnice d. d. (v nadaljevanju zavarovalnica) je poln neresnic, laži in zavajanj. SDA je legitimno ustanovljeno združenje avtoservisov in drugih subjektov iz avto stroke. Borimo se za pravice naših članov ter za boljši položaj avto stroke v celoti. Odnos Generali zavarovalnice v Sloveniji do avtoservisov je katastrofalen. Gre za finančno institucijo, ki s pozicije moči vsiljuje avtoservisom nepoštene pogoje sodelovanja. Za razliko od Generali Italija, Generali Francija in drugih zahodnoevropskih držav, Generali Slovenija nima enake politike poslovanja, ki je značilna za resne svetovne družbe, temveč se v Sloveniji obnaša kot drugod na Zahodnem Balkanu (Slovenija, Hrvaška, Srbija). Avtoservisi že leta poskušajo izboljšati pogoje poslovanja pri Generali zavarovalnici, vendar brez uspeha.
Več kot 10 let Generali zavarovalnica avtoservisom vsiljuje nevzdržne, nepoštene in pravno nedopustne pogoje poslovanja, ponujajo jim enostranske, tipske pogodbe. Generali zavarovalnica že leta določa urne postavke avtoservisom okoli 30 EUR + DDV in zahteva popust na vgradnjo novih delov. To je nezakonito. Take urne postavke se ohranjajo že 15 let. Nedavna študija Ekonomske fakultete v Ljubljani je pokazala, da je povprečna višina urne postavke avtoservisov (pooblaščenih servisov, ki zastopajo določene znamke vozil) na podlagi bilance stroškov v letu 2023 znašala med 95 in 105 EUR + DDV, in to brez upoštevanega pričakovanega dobička. Torej avtoservisi že leta delajo za trikrat nižje urne postavke ali v absolutnih odstotkih za 200% nižje urne postavke.
SDA je bila ustanovljena prav z namenom reševanja teh problemov, saj je 150 avtoservisov v veliko boljšem položaju pri pogajanjih kot samo en servis. Združenja, zadruge, organizacije so običajna praksa v zahodni Evropi in ZDA, saj se z njimi lažje dosežejo določeni ekonomski cilji. Vodstvo SDA je poskušalo na pogajanjih z Generali zavarovalnico doseči boljše pogoje sodelovanja, vendar nizko pozicionirani zaposleni, ki so bili pooblaščeni za pogajanja (direktorji in vodje oddelkov za škode), niso imeli razumevanja za naše zahteve. Nasprotno, povedali so, da se bodo proti našim zahtevam borili z vsemi sredstvi. To, da predsednik uprave ali člani uprave Generali zavarovalnice niso bili obveščeni o naših zahtevah, je njihov problem; sami morajo odgovarjati, ker so za vodenje pogajanj pooblastili osebe, ki jim očitno niso pravilno predstavile resnih problemov.
Od začetka leta pa vse do julija so nepravilnosti Generali zavarovalnice do avtoservisov (izvajalcev del) šle tako daleč, da so nekaterim članom prenehali plačevati nesporne dele škode (v skladu z Zakonom o obveznih razmerjih, Zakoni o obveznih zavarovanjih v prometu), in to samo članom SDA. Namen takšnega ravnanja Generali zavarovalnice je zelo preprost - kot močna institucija želijo izčrpati te servise, ki so se odločili boriti za svoje pravice.
Poleg tega za težavo enega našega člana, na katero smo jih opozorili, Generali zavarovalnica ni odgovorila, temveč so začeli odgovarjati prek odvetnikov. To nam je bil signal, da ne želijo sodelovanja, saj se pri sklepanju partnerskega sodelovanja nihče ne pogovarja prek odvetnikov. Eden od legitimnih načinov je "protest" proti omenjeni zavarovalnici. Prek jumbo plakatov, objav na naših straneh in družbenih omrežjih smo želeli opozoriti na problem naših članov in obvestiti širšo javnost, da velik del slovenskih avtoservisov ne bo sprejemal strank. To smo storili, da bi vozniki bili pripravljeni in se informirali o svojih pravicah.
Problematika je zelo kompleksna in zapletena, Generali pa s tem dopisom želi "utišati" SDA. Mi želimo informirati slovensko javnost in to predvsem lastnike vozil, saj mnogi ne poznajo svojih osnovnih pravic pri uveljavljanju škode po obvezni avtomobilski odgovornosti ali po kasko škodah. Zavarovalnice na žalost izkoriščajo nevednost večine slovenskih državljanov, da bi zase pridobile premoženjsko korist. Zdaj, ko smo začeli govoriti o problemih voznikov, v poslu, ki letno obrne stotine milijonov evrov, nas želijo utišati.
Ni točen navedek Generali zavarovalnice, da so prejeli le 10 pritožb svojih strank o nezmožnosti popravila vozil. Število pritožb je precej večje. Povsem logično je, da stranka ne bo vedno prijavila takšne situacije zavarovalnici, temveč bo popravila svoje vozilo drugje ali bo počakala na konec stavke. Več kot 100 servisov SDA je sodelovalo v stavki, prostovoljno. Temu so se pridružili tudi servisi, ki niso člani SDA, zato natančnega števila ne poznamo. Vendar pa sama dejstva, da več kot 100 servisov na tak način izraža nezadovoljstvo, dokazujejo poslovanje Generali zavarovalnice. Servisi niso šli v stavko, ker je sodelovanje vrhunsko, ampak zato, ker nimajo druge izbire.
Nejasna nam je podlaga, na kateri to zahtevajo, saj sta resnica in pravica na naši strani. Namreč, navedbe Generali zavarovalnice, da morajo biti takšni oglasi zakoniti, pošteni itd. Seveda so zakoniti, in to bomo dokazali na sodišču. Kar želimo poudariti, je, da so naši člani, prek odvetniških družb, s katerimi sodelujemo, poslali desetine opominov Generali Slovenija ter sprožili desetine sodnih postopkov. Seveda so sodišča na strani avtoservisov in oškodovancev, in to je slab način, da Generali poskuša preusmeriti pozornost s tega resnega problema.
Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem Generali pri reševanju odškodninskih zahtevkov ne posluje v skladu z zakonom, kar so potrdila tako slovenska kot hrvaška sodišča. Želimo poudariti, da, če se problem ne reši, avtoservisi ne bodo več v komunikaciji in sodelovanju z zavarovalnicami, temveč izključno z lastniki vozil, ki naročajo popravilo. To bo velik problem za lastnike vozil, ker gre za nadomestila škode, vendar servisi nimajo druge izbire. SDA še vedno vodi pogajanja z drugima dvema največjima zavarovalnicama, Savo in Triglavom, odnosi z Grawe in Allianzom pa so urejeni. Torej, problem je samo z Generali zavarovalnico.
Poudarjamo, da nam ni jasno, kateri konkretni dokaz ima Generali za svojo pritožbo. Pavšalna pritožba je izključno usmerjena v izkazovanje moči in je polna pravno neutemeljenih trditev. Menimo, da ni nobenih dokazov, da so naše objave na omenjenih medijih protipravne oziroma nezakonite. Zavračamo vse navedbe Generali zavarovalnice in bomo zakonitost dokazali na sodišču.

DOLOČILA SLOVENSKEGA OGLAŠEVALSKEGA KODEKSA

Člen 1 ZAKONITOST

1.1

Temeljna odgovornost oglaševalcev je, da je njihovo oglaševanje v skladu z zakonom.

1.2

Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi bilo v nasprotju z obstoječo zakonodajo, niti izpuščati česa, kar zakon izrecno zahteva. Prav tako ne sme spodbujati ali odobravati kršitve zakonov.

1.3

Opredelitev, ali je oglaševanje zakonito ali ne, je predvsem pristojnost sodišč in drugih pooblaščenih organov. Skladnost oglaševanja z veljavnim pravnim redom se presoja le v primeru, ko se pritožba nanaša tudi na druga določila tega kodeksa.

Člen 3 POŠTENOST

3.1

Oglaševanje ne sme biti zasnovano in oblikovano tako, da bi zlorabljalo zaupanje potrošnikov, izkoriščalo njihovo pomanjkljivo izkušenost oziroma znanje ter jih s tem zavajalo.

3.2

Vse ključne dejavnike v oglasu, ki bi lahko vplivali na odločitev potrošnikov, je treba jasno navesti.

3.3

Oblikovanje in način predstavitve morata zagotoviti, da je oglaševanje jasno in lahko razumljivo. V primeru, da vsebuje opombe ali drobni tisk, morajo biti ti dovolj veliki, opazni in berljivi. Kjer je to potrebno, naj bodo povezani z ustreznim delom glavnega besedila.

Člen 4 RESNIČNOST

4.1

Oglaševanje mora biti zavezano resnici. Ne sme vsebovati trditev ali zvočnih in vizualnih predstav, ki zavajajo ali bi lahko zavedle potrošnika z neresničnostjo, dvoumnostjo, s pretiravanjem, z zavajajočo opustitvijo ipd.. Zlasti to velja, kadar se nanaša na namen in uporabnost izdelka, njegovo sestavo, geografsko poreklo in druge za potrošnika bistvene informacije.

4.2

Pretiravanja, katerih namen je zabavati ali zbujati pozornost, so dovoljena le, če je jasno, da gre za humor, parabolo ali očitno pretiravanje, ne pa za dejstvo, ki ga je treba sprejeti kot tako.

4.3

Oglaševalci lahko izrazijo svoje mnenje o čemer koli, tudi o lastnostih ali zaželenosti svojih izdelkov, a le pod pogojem, da je jasno, da izražajo svoje mnenje in ne dejstev. Trditve, ki presegajo subjektivna mnenja, so predmet dokazljivosti, kakor je opredeljeno v 5. členu.

Člen 5 DOKAZLJIVOST

5.1

Oglaševalci morajo pred objavo oglasov poskrbeti, da bodo lahko kadarkoli predložili dokazila, s katerimi bodo lahko utemeljili vse trditve, neposredne ali posredne, izražene eksplicitno ali implicitno, ki jih je mogoče objektivno dokazati.

5.2

Oglaševanje ne sme interpretirati statističnih podatkov na način, ki vzbuja napačen vtis, da je trditev splošno veljavna.

5.3

Oglaševanje ne sme zlorabljati, napačno interpretirati ali zavajajoče navajati katerih koli tehničnih podatkov, kot so npr. rezultati raziskav ali navedki iz tehničnih in znanstvenih publikacij. V oglaševanju se znanstvena terminologija ali besednjak ne smeta uporabljati tako, da bi napačno ali zavajajoče napeljevala, da je oglaševana trditev znanstveno veljavna.

5.4

V primeru pomembnih razhajanj med strokovnimi mnenji o trditvi v oglaševanju trditev ne sme biti prikazana kot splošno veljavna.

Člen 7 ODGOVORNOST DO DRUŽBE IN POSAMEZNIKOV

7.1

Oglaševanje mora biti v skladu z zahtevami kulturnega okolja. Ne sme iritirati z napadalnostjo in neokusnimi prijemi, prizori, izrazi itd..

7. 2

Oglaševanje ne sme brez upravičenega razloga povzročati občutka strahu ali stiske. Oglaševalci naj ne uporabljajo šokantnih trditev, vizualnih in zvočnih predstavitev zgolj zaradi zbujanja pozornosti. Zbujanje občutka strahu ali stiske je upravičeno samo, če spodbuja preudarno vedenje ali poskuša preprečiti nevarna ali nepremišljena dejanja.

7. 3

Oglaševanje ne sme odobravati ali spodbujati nevarnih dejanj in omalovaževati varnosti, še posebej, če je namenjeno otrokom in mladostnikom. Oglaševanje ne sme vsebovati vizualnih prikazov ali kakršnih koli drugačnih opisov potencialno nevarnih ravnanj ali situacij, ki ne upoštevajo varnosti ali zdravja, če jih ne upravičujejo izobraževalni ali socialni dejavniki.

7. 4

Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi utegnilo sprožiti nasilje ali nesocialno vedenje, nadlegovanje, telesne poškodbe ali poškodbe lastnine. Še zlasti ne sme uporabljati motivov kakršnih koli oblik nasilja in vandalizma, zdravju škodljivih in nehigieničnih navad ter neodgovornega vedenja (npr. kajenja, pijančevanja, kraje, uživanja mamil ipd.) na način, da te pojave spodbuja oziroma neposredno ali posredno odobrava.

7. 5

Oglaševanje ne sme omalovaževati zgodovinskih in kulturnih spomenikov, dogodkov in manifestacij ter državnih simbolov.

7. 6

Ena temeljnih značilnosti slovenskega kulturnega okolja je posebno skrben odnos do slovenskega jezika. Ta pozornost naj velja tudi pri rabi v oglaševanju, zlasti, ko uporabljamo knjižni jezik. V razumnih mejah naj bo to upoštevano tudi pri zemljepisnih narečjih ali interesnih govoricah. Še posebej pisna beseda mora biti v skladu s slovensko jezikovno normo.

Člen 10 OMALOVAŽEVANJE

10.1

V oglaševanju ni dovoljeno nepošteno in neobjektivno napadati ali razvrednotiti drugih izdelkov oz. blagovnih znamk, oglaševalcev ter njihovih oglasov ali si prizadevati, da bi jih izpostavili zaničevanju ali posmehu.

10.2

Primerjalne trditve so sicer dovoljene, vendar oglaševanje, ki vsebuje primerjave s prepoznavnimi konkurenti ali z njihovimi izdelki, ne sme razvrednotiti ali očrniti izdelkov, blagovnih znamk, trgovskih imen, drugih razpoznavnih znakov, dejavnosti ali poslovnih okoliščin konkurenta.

RAZSODBA

Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 6. septembra 2024 ter sprejelo razsodbo:

Pritožba je utemeljena.

Oglaševalsko razsodišče poziva oglaševalca k prenehanju objavljanja oglaševanja, na katerega se nanaša pritožba, do njegove uskladitve z določili Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK).

O b r a z l o ž i t e v:

Oglaševalsko razsodišče je na podlagi ogleda oglaševanja, na katerega se pritožba nanaša ter navedb v pritožbi in v odgovoru oglaševalca presodilo, da oglaševanje Društva slovenske avtostroke krši 4. in 10. člen Slovenskega oglaševalskega kodeksa.

Oglaševalsko razsodišče se izreka izključno o skladnosti oglaševanja z določili Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK), ne izreka pa se o skladnosti oglaševanja z veljavnimi predpisi, saj za to nima pristojnosti.

Prvi odstavek 10. člena SOK določa, da v oglaševanju ni dovoljeno nepošteno in neobjektivno napadati ali razvrednotiti drugih izdelkov oz. blagovnih znamk, oglaševalcev ter njihovih oglasov ali si prizadevati, da bi jih izpostavili zaničevanju ali posmehu. Čeprav Oglaševalsko razsodišče razume kompleksnost poslovnega razmerja in domnevne poslovne težave, ki jih ima Društvo slovenske avtostroke z zavarovalnico Generali, gre pri uporabi navedbe »Konec diktature zavarovalnice Generali« za uporabo besednih zvez in trditev, ki predstavljajo omalovaževanje ugleda družbe Generali. Beseda »diktatura« v kontekstu predmetne komunikacije je objektivno žaljiva do zavarovalnice Generali, kar lahko navedenemu podjetju povzroči poslovno škodo, zato takšen način javne komunikacije v obliki oglasov po mnenju Oglaševalskega razsodišča ne sodi v javni prostor zunanjega oglaševanja. Po mnenju Oglaševalskega razsodišča obstaja razlika med komuniciranjem poslovnih stališč in sporov med poslovnimi strankami v izjavah za javnost ter medijih in komuniciranjem v oglaševanju, zlasti upoštevajoč medije objave (zunanje oglaševanje, ki je dostopno najširšemu krogu potrošnikov), zato je treba restriktivno pristopiti k obravnavi takšnega komuniciranja v obliki oglaševanja, upoštevajoč določbe 10. člena SOK.

Oglaševalsko razsodišče nadalje poudarja, da prvi odstavek 4. člena SOK določa, da mora biti oglaševanje zavezano resnici. Oglaševanje ne sme vsebovati trditev ali zvočnih in vizualnih predstav, ki zavajajo ali bi lahko zavedle potrošnika z neresničnostjo, dvoumnostjo, s pretiravanjem, z zavajajočo opustitvijo ipd.. Zato gre pri predmetnem primeru tudi za kršitev 4. člena SOK, saj je trditev »delavnice ne bodo popravljale vozil, zavarovanih pri zavarovalnici Generali« pretirana in neresnična, saj to ne velja za vse mehanične delavnice, temveč samo za tiste, ki so vključene v Društvo slovenske avtostroke ter zato pri potrošnikih neutemeljeno zbuja skrbi, da ne bodo mogli priti do popravila avtomobila, če imajo zavarovanje sklenjeno pri zavarovalnici Generali.

Oglaševalsko razsodišče

Jaka Repanšek

Predsednik Oglaševalskega razsodišča