Neutemeljeno

RAZSODBA OGLAŠEVALSKEGA RAZSODIŠČA ŠT. 388 / 12. 1. 2022

POVZETEK PRITOŽBE

Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo potrošnika na oglaševanje »Novi okusi premium šunk. Ave.« oglaševalca družbe Panvita, mesna industrija Gornja Radgona. Oglaševanje je bilo objavljeno vsaj na zunanjih oglasnih površinah v Kranju konec novembra 2021. Pritožnik ocenjuje, da predmetno oglaševanje zaradi uporabe trditve »Dobrobit živali« v obliki ikone krši določila 3.1., 4.1. in 5.1. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK): Vlagatelj je pritožbo širše utemeljil, kot sledi.

• Kršitev določil 3.1. člena SOK

Oznaka “dobrobit živali” kupcem daje lažen občutek etičnosti nakupa, saj nakazuje na to, da so ti izdelki do živali prijazni, da gre pri vzreji in izdelavi izdelka za dobro počutje živali. Na ta način se izkorišča nevednost predvsem tistih kupcev, ki se ne želijo poglobiti v izvor njihove hrane in jih tako jasno zavaja, ter potrošnikov, ki se sicer resnice zavedajo, vendar jim take oznake pomagajo, da si to še naprej zanikajo. Nekateri potrošniki žal ne vedo, ali si ne želijo priznati, da izdelki narejeni iz teles živali, za živali ne morejo biti dobri.

• Kršitev določil 4.1. člena SOK

Izraz “dobrobit” ima pozitivno konotacijo in daje lažen vtis, da gre za nekaj dobrega. Ker gre pri mesnih izdelkih za produkte, ki so posledica zakola živali, gre pri uporabi tega izraza za laž in zavajanje kupcev. Podjetje je verjetno želelo s tem znakom izpostaviti “dobro skrb” za živali pred zakolom, vendar to s plakata ni razvidno. Oglaševanje daje celo vtis, da kupec z nakupom oglaševanih mesnih izdelkov znamke Ave skrbi za dobrobit živali.

Gre za dvoumno trditev. Res je, da imajo živali lahko slabe ali boljše pogoje med samo vzrejo, pa vendar sama vzreja živali ni za njeno dobrobit in blaginjo, saj je njen edini namen pridobitev dobička podjetju in je tako dobrobit same živali sekundarnega pomena. Ta trditev tudi zato krši člen resničnosti.

• Kršitev določil 5.1. člena SOK

Glede na to, da gre za rejo za zakol, podjetje kupcem ne more dokazati, da gre pri tem za dobrobit živali. Pritožnik tudi dvomi, da imajo kupci možnost obiska kmetij in klavnic, še posebej če bi šlo za nepričakovan obisk, ki bi omogočal resnični vpogled. Ker bi za dokazljivost o dobrobiti živali morali redno spremljati stanje in počutje živali, ter njihove življenjske pogoje, to pa verjetno sploh ni izvedljivo, vsaj ne v tej meri, da bi kupec sam lahko to preveril, se taka oznaka ne bi smela uporabljati. Predvsem pa, če bo živali odvzeto življenje, ne moremo govoriti o dobrem počutju in blaginji živali.

• Sklepno

Podjetja uporabljajo veliko oznak s katerimi pritegnejo kupce in skušajo svoje izdelke prikazati v kar se da lepi luči. Pri tem uporabljajo izraze in oznake, ki so kupcem blizu in se povezujejo z njihovimi etičnimi in drugimi načeli (na primer: pridelano v Sloveniji, prosta reja, okolju prijazno itd...). V uporabi oznake »dobrobit živali« ob oglaševanih izdelkih (predelano meso) pa pritožnik meni, da je oglaševalec prestopil mejo sprejemljivega. Izdelek, ki je direkten razlog za to, da je žival umrla (bila zaklana) in kjer so živali tretirane kot produkti in način za zaslužek, ne bi smel nositi oznake “dobrobit živali”. Trditve kot navedena zaradi dvoumnosti in (ki v osnovi ni dobrobit živali same, temveč kvalitete produkta po njenem zakolu), ne bi smele biti uporabljene pri prodaji izdelkov, ki so plod izkoriščanja živali. Prav je, da se potrošnik sam odloči kaj želi podpreti in kaj plačati, vendar v to ne bi smel biti privabljen z zavajanjem in lažmi, ter lažnim občutkom etičnosti izdelka.

 

POVZETEK ODGOVORA OGLAŠEVALCA       

Družba Panvita, Kmetijstvo in proizvodnja hrane skupaj z družbo Panvita, mesna industrija, ki proizvaja in trži premium šunke blagovne znamke Ave, v njunem imenu Odvetniška pisarna Janžekovič & Jarkovič, pritožbo v celoti zavračata kot neutemeljeno s širšo utemeljitvijo, kot sledi.

• Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 – 2020 v leti 2021določa izvajanje ukrepa dobrobit živali oziroma konkretneje pristojne organe, namen podpore, upravičence, pogoje za dodelitev sredstev in njihovo izplačilo in finančne določbe. Namen ukrepa dobrobit živali je je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali, ki presegajo zahteve ravnanja, navedene v uredbi, ki ureja navzkrižno skladnost in običajno rejsko prakso. Ob izpolnjevanju v Uredbi določenih zahtev ravnanja za dobrobit živali, ki so predmet vsakoletnega nadzora pristojnih institucij, je gospodarstvo upravičeno do plačil iz ukrepa dobrobit živali. Ukrep je enoleten, kar pomeni, da nosilec gospodarstva  vsako leto znova dokazuje izvajanje zahtev ukrepa dobrobit živali.
• Družba Panvita, prašičereja Nemščak (nosilec gospodarstva) ki se ukvarja s pitanjem prašičev, od katerih izvira meso, ki je surovima za oglaševane Premium šunke znamke Ave, je na dveh lokacijah vključena v ukrep dobrobit živali. Po nadzoru za leto 2021 je bila izdana odločba o plačilu s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Oglaševalec je odgovoru na pritožbo priložil Odločbo za leto 2020. Nosilec gospodarstva tudi za leto 2021 izpolnjuje zahteve za pridobitev plačil za operacijo dobrobit živali – prašiči (in sicer za pitance).Zato upravičeno pričakuje, da mu bo tudi za 2021 izdana odločba. Ker meso za oglaševane Premium šunke Ave, izvira od prašičev navedenih gospodarstev, je uporaba znaka »dobrobit živali« pri oglaševanju Premium šunk Ave z vidika spoštovanja uredbe upravičena.
• Uporaba znaka »dobrobit živali« tudi ne krši določil Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK). Povprečen potrošnik je namreč običajno obveščena, razumno pozorna in pazljiva oseba, zato oglaševalec zavrača očitek pritožnika, da oznaka »dobrobit živali« daje lažen občutek etičnosti nakupa in druge očitke o dvoumnosti trditve. Povprečen potrošnik namreč ve, da so meso in mesni izdelki posledica zakola živali, kar ni nekaj, kar bi bilo za žival »dobro«. Označba »dobrobit živali« se nanaša izključno na navedeno v predhodnih alinejah, kar je povprečnemu potrošniku jasno in se tega more in mora zavedati. Zato ne moremo govoriti o zavajanju potrošnikov na način, da se zlorabljanja njihovo zaupanje ali izkorišča njihove pomanjkljive izkušenosti oziroma znanja. Oglas zato ne krši določil 3.1.člena SOK.
• Ne glede na to, da oglaševanje izrecno ne navaja, da se oznaka »dobrobit živali« nanaša na življenjske pogoje živali pred zakolom, je to povprečnemu potrošniku jasno. Cilj oglaševalca je, da privabi kupce tudi na način, da živalim omogoča boljše pogoje bivanja. Zavzemanje pritožnika, da so oglaševanje živalim prijazne oziroma prijaznejše vzreje prepove, bi bilo v nasprotju  cilji, ki jih želi družba kot celota doseči – tudi bolj humano ravnanje z živalmi. Možnost predstavitve / oglaševanja z navedbo, da je oglaševalcu mar za dobrobit živali, tako oglaševalca, ki je do tega upravičen, kot ostale ponudnike na trgu dodatno spodbuja k takšnemu ravnanju.
• Trditev je primeru oglaševanja Premium šunk znamke AVE tudi resnična in dokazljiva, kar potrjujejo odločba o upravičenosti do plačila po ukrepu dobrobit živali za leto 2020 in dokumentacija za pridobitev odločbe za leto 2021 (izdaja se praviloma konec prvega kvartala za predhodno leto).

 

DOLOČILA SLOVENSKEGA OGLAŠEVALSKEGA KODEKSA
Člen 3 POŠTENOST 
3.1.
Oglaševanje ne sme biti zasnovano in oblikovano tako, da bi zlorabljalo zaupanje potrošnikov, izkoriščalo njihovo pomanjkljivo izkušenost oziroma znanje ter jih s tem zavajalo.
Člen 4 RESNIČNOST
4.1.
Oglaševanje mora biti zavezano resnici. Ne sme vsebovati trditev ali zvočnih in vizualnih predstav, ki zavajajo ali bi lahko zavedle potrošnika z neresničnostjo, dvoumnostjo, s pretiravanjem, z zavajajočo opustitvijo ipd.. Zlasti to velja, kadar se nanaša na namen in uporabnost izdelka, njegovo sestavo, geografsko poreklo in druge za potrošnika bistvene informacije.
Člen 5  DOKAZLJIVOST
5.1.
Oglaševalci morajo pred objavo oglasov poskrbeti, da bodo lahko kadarkoli predložili dokazila, s katerimi bodo lahko utemeljili vse trditve, neposredne ali posredne, izražene eksplicitno ali implicitno, ki jih je mogoče objektivno dokazati.

 

RAZSODBA

Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 12. januarja 2022 ter sprejelo razsodbo:

Pritožba ni utemeljena.

 

O b r a z l o ž i t e v:

Na podlagi navedb v pritožbi in v odgovoru oglaševalca ter ogleda oglasa »Novi okusi premium šunk. Ave.« Oglaševalsko razsodišče ugotavlja, da uporaba trditve / oznake »dobrobit živali« v predmetnem oglaševanju ne krši določil Slovenskega oglaševalskega kodeksa.

Oglaševalsko razsodišče je v postopku presoje ugotovilo, da besedna zveza »dobrobit živali« izhaja iz veljavnega predpisa (Uredba o ukrepu dobrobit živali (DŽ) iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2021: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8217 , v nadaljevanju Uredba DŽ), katerega namen je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali (njihovih življenjskih pogojev v času reje), ki presegajo zahteve ravnanja, ki jih določa Uredba, ki ureja navzkrižno skladnost, in običajno rejsko prakso.  

Oglaševalec, Skupina Panvita, je odgovoru na pritožbo priložil dokazila, da sta gospodarstvi, ki zagotavljata prašičje meso za Premium šunke znamke AVE, za leto 2020 izpolnjevali predpisane pogoje in bili tako upravičeni do plačila iz naslova Uredbe DŽ. Za leto 2021 pa je priložil dokumentacijo za upravičenost za leto 2021. Pristojna organa (MKGP in Agencija), o plačilu odločata praviloma ob zaključku prvega kvartala naslednjega leta (2022).

Nadalje je Oglaševalsko razsodišče presodilo, da povprečni potrošnik razume, da se trditev / oznaka »dobrobit živali« ne nanaša na dejstvo, da je potrebno žival zaklati, da se pridobi surovina za predelavo v mesne izdelke, temveč na druge elemente dobrobiti živali (življenjske pogoje). Ob tem je odločilo, da dejstvo, da oglaševalec doseganje pogojev iz ukrepa dobrobit živali sporoča v obliki znaka / ikone, na razumevanje potrošnika ne vpliva na način, da bi lahko govorili o zavajanju. Razsodišče je zato zavrnilo navedbe pritožnika, da so potrošniki z uporabo trditve / oznake zavedeni ter da trditev ni resnična.

Razsodišče dodaja, da se v postopku obravnave primera ni izrekalo o tem, ali je besedna zveza »dobrobit živali« v veljavnem predpisu najprimernejša za oznako ukrepa, ker to ne more biti predmet presoje po Kodeksu.

 

 

Oglaševalsko razsodišče                

Jaka Repanšek, predsednik