Utemeljeno

RAZSODBA OGLAŠEVALSKEGA RAZSODIŠČA ŠT. 409 / 12. 12. 2023

POVZETEK PRITOŽBE

Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo potrošnika na oglaševanje znamke Subrina Professional, oglaševalca družbe Ilirija, v okviru objave vplivnice Adrijane Dimec na družbenem omrežju Instagram. Pritožnik meni, da gre za kršitev določil 6. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK), ker objava ni jasno prepoznavna kot naročena in plačana oziroma objavljena za drugo obliko nadomestila, torej kot oglaševanje. Vlagateljica je pritožbo utemeljila, kot sledi.

• Gospa Dimec na svojem Instagram profilu nenehno promovira izdelke, za kar je plačana, vendar to iz objav ni razvidno, saj objave niso ustrezno označene. Vlagateljica pritožbe zato ocenjuje, da vplivnica na ta način zavaja sledilce, da gre za nenaročeno objavo / vsebino.
• Tak način pa ni etičen in ni skladen z veljavnimi predpisi, poleg tega postavlja v slabši položaj druge vplivneže, ki se reda držijo.

POVZETEK ODGOVORA VPLIVNICE  

Vplivnica Adrijana Dimec pritožbo zavrača kot neutemeljeno s širšo obrazložitvijo, kot sledi.

• Za ustvarjalce spletnih vsebin v Sloveniji po njej znanih informacijah v veljavnih predpisih ni specifičnih določil, kako morajo biti naročene vsebine v okviru objav vplivnežev označene, da je jasno, da gre za naročeno sodelovanje. Vedno pa vsebine oblikuje na način, da je jasno, da gre za objavo v sodelovanju  z znamko / podjetjem.
• S svojimi sledilci vedno odkrito govori o svojih naročnikih (večinoma gre za stalne, sodelujejo že več kot 3 leta), vedno jih naslavlja z "naročniki", "delam kampanjo za tega in tega", "sodelujem s tem in tem".
• Pogosto je pripravila posebne objave, da je sledilcem pojasnila, kako sodelovanja potekajo, opisala, da gre včasih za plačilo, včasih za kompenzacijo itn..
• Pri večini sodelovanj je v objavi uporabljena tudi koda, ki je vezana na njeno ime (kot npr. ADRIJANA10 v zaslonskih posnetkih v okviru pritožbe), iz česar je samo po sebi razvidno, da gre za sodelovanje.
• V izogib temu, da bi si stvari razlagala (napačno) po svoje, je s sledilci v obliki mini ankete na svojem profilu preverila, ali delijo njeno mnenje, da iz objav jasno izhaja, da gre za naročeno sodelovanje. V veliki večini so ji pritrdili.
• Zavezana je transparentnosti, zaveda se tudi odgovornosti. Za vsa sodelovanja izda račun (tudi za sodelovanja v obliki kompenzacije), plača davek, ničesar ne skriva. 
• V odgovoru navede tudi, da je članica Društva ustvarjalcev spletnih vsebin (DUSV), v okviru katerega so se v 2022 zavezali, da bodo sodelovali pri snovanju zakonodaje za vplivnostni marketing, saj je vsem v interesu, da se predpisi na tem področju uredijo ter s tem zagotovi,  da ne prihaja do kakršnihkoli zavajanj ali kršitev.
• Zaključi, da v kolikor je po novem potrebno kakšno drugačno/specifično označevanje, s tem ni seznanjena. V tem primeru prosi za konkretne usmeritve, ki jim bo z veseljem sledila in jih posredovala tudi ostalim članom DUSV. 

POVZETEK ODGOVORA OGLAŠEVALCA

Oglaševalec, družba Ilirija, v svojem odgovoru očitkov v pritožbi niti ne zavrne kot neutemeljene, niti jim ne pritrdi.
Navede le, da si kot podjetje prizadevajo za skladnost s smernicami in etičnimi standardi v oglaševanju ter v tem okviru za poštenost in preglednost vseh svojih marketinških dejavnosti.
Ker se zavedajo, da je vzdrževanje visokih standardov pri označevanju oglasnih vsebin bodo v prihodnje temu namenili še večjo pozornost.

DOLOČILA SLOVENSKEGA OGLAŠEVALSKEGA KODEKSA

Člen 6 PREPOZNAVANJE
6.1.
Oglaševanje mora biti že na prvi pogled prepoznavno kot oglaševanje. Biti mora jasno in prepoznavno ločeno od redakcijskih vesti, komentarjev in drugih rubrik oz. oddaj in se nanje v nadaljevanju ne sme sklicevati, ne glede na medij, v katerem je objavljeno. Vsi oglasi v tiskanih medijih, ki po slogu ali obliki lahko zavedejo bralca v zmoto, da gre za redakcijsko gradivo, morajo biti ustrezno označeni. Vsi oglasi v avdiovizualnih medijih morajo biti napovedani kot poseben program ali drugače avdiovizualno ločeni.
6.3.
Oglaševanje, napisano in oblikovano v slogu uredniških vsebin, ki ga pogosto imenujemo »advertorial«, in je naročeno ter plačano oziroma objavljeno v zameno za drugačno nadomestilo, je zavezano spoštovanju vseh relevantnih določil tega kodeksa. Oglaševalci in mediji morajo zagotoviti, da je tovrstno oglaševanje jasno razpoznavno kot tako, zato mora biti ustrezno označeno.
6.5.
Oglaševalec mora biti nedvoumno identificiran. Izjema so oglasi, katerih edini namen je, da pritegnejo in usmerijo potrošnikovo pozornost k bodočemu oglaševanju (t.i. teaser oglasi).  Kjer oblika oglaševanja in medij to dopuščata, naj bo naveden tudi kontaktni naslov, na katerem lahko potrošnik pridobi dodatne informacije oz. vzpostavi stik z oglaševalcem.

RAZSODBA

Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 12. decembra 2023 ter sprejelo razsodbo:

Pritožba je utemeljena.

Oglaševalsko razsodišče javno poziva oglaševalca in vplivnico, da prenehata z objavljanjem oglaševanja, ki je bilo predmet presoje, do njegove uskladitve z določili Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK).

O b r a z l o ž i t e v:

Oglaševalsko razsodišče je na podlagi ogleda objave, na katero se pritožba nanaša ter navedb v pritožbi in v odgovoru oglaševalca ter vplivnice presodilo, da iz objave vplivnice Adrijane Dimec na Instagramu, s katero je promovirala nakup izdelkov blagovne  znamke Subrina Professional, oglaševalca družbe Ilirija, ni razvidno, kdo je naročnik oglaševanja / oglaševalec, prav tako ni naveden njegov kontaktni naslov, oziroma potrošniki nanj niso ustrezno napoteni. Oglaševanje tudi ni jasno in nedvoumno označeno. To pa ni v skladu z določili 6.1. ter 6.5. člena SOK.

Določila SOK, ki k temu zavezujejo, med drugim poleg transparentnosti, torej doslednega prepoznavanja vsebin, ki so naročene in plačane (v denarju ali na drug način, kot je npr. brezplačna uporaba blaga ali storitev ali druge vrste ugodnosti), od drugih vsebin, zagotavljajo tudi, da je že iz oglaševanja razvidno, kdo je oglaševalec / naročnik objave. To je z vidika potrošnika / gledalca / bralca / sledilca, ki ga oglaševanja naslavlja, pomembna informacija, do katere je upravičen. Tudi zato, da lahko, ko v različnih primerih oceni, da želi vzpostaviti stik z oglaševalcem ali se pritožiti, to tudi stori (na primer ko oceni, da vsebina objave ni v skladu z določili SOK ali ko oceni, da dane obljube v objavi niso bile izpolnjene, oziroma v drugih primerih po lastni presoji).

V svojih odgovorih niti vplivnica niti oglaševalec ne zanikata, da je šlo pri objavi za poslovni odnos, torej za naročeno in plačano vsebino, kar je v smislu določil SOK (ter tudi veljavnih predpisov na področju varstva potrošnikov) oglaševanje. Da vplivnica v svojem odgovoru navaja, da ni seznanjena z veljavnimi predpisi oziroma drugimi dokumenti, ki zavezujejo k doslednemu označevanju oglaševanja na način, ki zagotavlja, da je le-to nedvoumno in jasno razpoznavno kot tako, ter tudi k navedbi naročnika oglaševanja / objave, ne upravičuje njihovega nespoštovanja ob zasnovi naročenih in plačanih objav / oglaševanja na družbenih omrežjih.

Oglaševalsko razsodišče je v postopku obravnave pritožbe ugotovilo, da je prepoznano  kršitev SOK mogoče enostavno in hitro odpraviti ( na primer z navedbo # oglas, sponzorirana vsebina ipd.) ter navedbo podjetja naročnika.

Ob tem Oglaševalsko razsodišče s ciljem vzpostavljanja dobrih in etičnih praks na trgu dodaja, da so bila v sodelovanju SOZ in IAB Slovenija v letih 2019 / 2020 pripravljena Priporočila k marketingu vplivnežev in tudi predstavljena v širši javnosti. Priporočila, ki so javno dostopna (tukaj), za odločanje Razsodišča o morebitnih pritožbah na oglaševanje v okviru objav vplivnežev niso zavezujoča, deležnikom pa so lahko v dobrodošlo pomoč ob načrtovanju legitimne oblike nastopa na trgu v sodelovanju z vplivneži.

Oglaševalsko razsodišče               

Jaka Repanšek, predsednik